VDSS Sodba Pdp 266/2018

Jedro

Dejstvo, da je bila tožeča stranka za svoje delo zmožna, pri ugotavljanju odpovednega razloga v predmetnem sporu ni bistveno. Tožeči stranki je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti, ne pa redno iz razloga invalidnosti. Bistveno je, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka prišla na delo pod vplivom drog ali drugih prepovedanih substanc in bila na delu prisotna pod vplivom drog ali prepovedanih substanc, kar predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti po drugem odstavku 11. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi in je to storila najmanj iz hude malomarnosti, saj je bila prepričana, da se kršitev ne bo ugotovila, ker bo ob pregledu uporabila urin druge osebe. S tem je kršila tudi prvi odstavek 51. člena ZVZD-1 in 33., 34., 35., 36. in 37. člen ZDR-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 4. 2017 nezakonita ter da pogodba o zaposlitvi, sklenjena med tožečo in toženo stranko, ni prenehala veljati dne 13. 4. 2017 in še vedno velja; tožena stranka je dolžna pozvati tožečo stranko nazaj na delo v roku 8 dni pod izvršbo; tožena stranka je dolžna za čas od 14. 4. 2017 dalje do poziva na delo prijaviti tožečo stranko v obvezna zavarovanja ter za navedeno obdobje obračunati bruto mesečno plačo, ki bi jo tožeča stranka prejela, če bi delala, od mesečnih bruto zneskov odvesti davke in prispevke ter izplačati tožeči stranki mesečno plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. v naslednjem v mesecu dalje do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo; tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške pravdnega postopka, v roku 8 dni od izdaje prvostopenjske sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, vse pod izvršbo.

2. Tožeča stranka se pritožuje zoper izpodbijano sodbo v celoti in predlaga sodišču druge stopnje, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in naloži tožencu povračilo pravdnih stroškov. Tožeča stranka navaja, da spornega dne ni bila pod vplivom prepovedanih substanc. To je trdila sama, pa tudi priča A.A., dr. med. tega ni zaznala, saj je na izrecno vprašanje izpovedala, da so dne 27. 3. 2017 ob osebnem pregledu bile opazne le omejitve, ki so podane v spričevalu. Tipičnih znakov, ki jih ima oseba, ki uživa prepovedane substance (THC), kot so potenje, razburjenost, tresenje, priča, ki je v bistvu kot specialist medicine dela izvedena priča, ni opazila. Tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni nikjer izrecno zapisala, da bi bila tožeča stranka pod vplivom prepovedanih substanc dne 27. 3. 2017 ali pa da bi ravno na ta dan, ko je tožeča stranka šla na test, opazila tipične znake uživanja prepovedanih substanc. Po mnenju tožeče stranke je splošno znano dejstvo, da se pri testiranju urina ne išče sledi THC-ja, temveč sledi ne-psihoaktivnega presnovka, ki ga imenujemo THC-COOH (kislina THC-ja, ki se presnovi v jetrih in skladišči v urinu). Ta test urina zgolj pove, da je določena oseba v preteklem času uživala THC, ne pa, da je pod vplivom prepovedanih substanc na testu urina. Tožeča stranka se sklicuje na bogato sodno prakso kot npr. sodbe VSK Prp 319/2009, VSL Prp 311/2011, Prp 303/2009. Poudarja, da bi lahko tožečo stranko napotili na ponovni pregled oziroma na forenzično toksiologijo in če bi se ugotovila prisotnost prepovedanih substanc oziroma, če bi tožeča stranka tak pregled odklonila, bi bil to dokaz oziroma okoliščina, ki bi govorila v škodo tožeče stranke. Na kontrolo čez tri tedne pa tožeča stranka ni šla, ker je že prej prejela odpoved pogodbe. Bistveno je, da 27. 3. 2017 ni kazala nobenih znakov, da bi bila pod vplivom prepovedanih substanc, ker je tako izpovedala celo izvedena priča, ki je tožeči stranki izdala spričevalo, da je za delo zmožna. Zato je nemogoče trditi, da je s pozitivnim testom, ki zgolj pokaže prisotnost prepovedane substance, izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot nepopolno zavrže, v kolikor jo sprejme v obravnavo, pa naj jo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka in je pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka bila zaposlena pri toženi stranki in da je delovno razmerje prenehalo zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožeča stranka je naklepoma ali iz hude malomarnosti kršila svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ko je 27. 3. 2017 prišla na delo pod vplivom drog ali drugih prepovedanih substanc (THC) in bila na delu prisotna pod vplivom drog ali prepovedanih substanc (THC). Tožena stranka je tožeči stranki omogočila zagovor in na podlagi opravljenega zagovora je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri so podane ugotovitve o kršitvi, očitani v pisni seznanitvi. Po oceni sodišča prve stopnje je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi opredeljena tako časovno kot vsebinsko.

7. Navedbe, da se pri testiranju urina ne išče sledi THC-ja, temveč sledi nepsihoaktivnega presnovka THC-COOH, ki je kislina THC-ja, predstavljajo novo dejstvo, ki ga tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navajala. Ker ni izkazano, da tega dejstva brez svoje krivde ni mogla navesti do prvega naroka oziroma do konca glavne obravnave, predstavljajo te navedbe nedovoljeno pritožbeno novoto (337. člen ZPP).

8. Pravilne so ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka 27. 3. 2017 prišla na delo in bila na delu pod vplivom psihoaktivnih snovi oziroma prepovedanih substanc (THC). Tožeča stranka je sama priznala, da je zadnji dve leti občasno uživala prepovedane substance in nikakor ni mogoče mimo dejstva, da je vedela, da ga bo delodajalec napotil na pregled prisotnosti psihoaktivnih snovi in da je imela tisti dan, ko je opravljala pregled, s sabo urin druge osebe, ki ga je hotela dati ob pregledu. Pritožbeno sodišče se strinja z mnenjem sodišča prve stopnje, da če tožeča stranka ne bi bila pod vplivom THC-ja, v službo ne bi nosila urina druge osebe za primer pregleda prisotnosti psihoaktivnih snovi. Tožeča stranka je sicer trdila, da je rezultat pozitivnega testa PAS posledica pasivnega kajenja, ker naj bi se v avtu vozil z B.B., ki je kadil marihuano, kar pa je priča dr. A.A. ovrgla. Kljub temu, da je omenjena priča izpovedala, da na pregledu ni opazila tipičnih znakov, ki jih ima oseba, ki uživa prepovedane substance (potenje, razburjenost, tresenje...), pa so o tem znale izpovedati priče, zaposlene pri delodajalcu, in ravno ti tipični znaki so bili povod, da je tožeča stranka bila napotena na zdravniški pregled direktno z delovnega mesta in tudi na drugi usmerjeni preventivni pregled, saj je tožena stranka sumila na bolezen odvisnosti, ki vpliva na delovno zmožnost. Dejstvo, da je bila tožeča stranka za svoje delo zmožna, pri ugotavljanju odpovednega razloga v predmetnem sporu ni bistveno. Tožeči stranki je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti, ne pa redno iz razloga invalidnosti. Bistveno je, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka prišla na delo pod vplivom drog ali drugih prepovedanih substanc in bila na delu prisotna pod vplivom drog ali prepovedanih substanc, kar predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti po drugem odstavku 11. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi in je to storila najmanj iz hude malomarnosti, saj je bila prepričana, da se kršitev ne bo ugotovila, ker bo ob pregledu uporabila urin druge osebe. S tem je kršila tudi prvi odstavek 51. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, Ur. l. RS, št. 43/2011) in 33., 34., 35., 36. in 37. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl.).

9. Poleg odpovednega razloga morajo za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi biti podane tudi okoliščine in interesi obeh pogodbenih strank, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (prvi odstavek 109. člena ZDR-1). V zvezi s tem je neutemeljena pritožbena navedba, da je bilo tožeči stranki izdano zdravniško spričevalo o izpolnjevanju posebnih zdravstvenih zahtev za delo na delovnem mestu, na katerem je opravljala delo. Pravilne pa so ugotovitve in navedbe sodišča prve stopnje, da je dr. A.A. povedala, da delavec pod vplivom prepovedanih substanc, ne glede na njihovo koncentracijo, ogroža svoje zdravje in življenje ter zdravje in življenje sodelavcev, ker so psihofizične sposobnosti takega delavca zmanjšane, kar lahko privede do nesreče pri delu. Pritožbeno sodišče soglaša, da je bilo delo tožeče stranke nevarno, saj je delala v proizvodnji, za strojem in v transportu, kjer je delo pod zmanjšano psihofizično sposobnostjo lahko usodno za zdravje in življenje. Zato je tožena stranka utemeljeno izgubila zaupanje v tožečo stranko, zaradi česar z njo ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja.

10. Pritožbeno sodišče je presodilo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker je spoznalo, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (člen 154 in člen 165 ZPP).

Datum zadnje spremembe:

17.01.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 844/2013
• VDSS sodba Pdp 465/2008
• VDS sodba Pdp 409/2007